Še sem tukaj!

Ja, mlaj mojega podnajemnika očitno nič ne gane. Še sva skupaj! Do kdaj še je že drugo vprašanje, ma pustimo stat ;)
Sploh pa, kako naj grem rodit če še vedno ne vem kako dat otroku ime? No, če uprašate moža, je stvar jasna, samo jaz sem še vedno neodločena. Saj kaj drugega niti ni bilo za pričakovat. Ampak sem pač mnenja da otroka z imenom zaznamuješ. Če rečem za celo življenje se sliši klišejsko, ampak v bistvu ga res! Rada bi mu dala simpatično ime. Ampak to je relativno. Recimo, da bi mu rada dala kratko ime. Ne tako s katerim se bo znal podpisat šele nekje v sedmem razredu. Nikakor ne dveh imen! Ime mora imet največ 4 črke. Črke se ne smejo podvajat, da srotku ne bo treba vsakič, ko se bo nekje predstavil, imena še črkovat! In napisat se mora tko k se izgovori. In še en pomemben kriterij: tudi v naši zategnjeni notranjščini se mora lepo povedat, izgovorit. Mojemu bratu je ime Andrej. Lepo ime. Malo dolgo sicer. Ampak poznam točno dva človeka, ki ga tako tudi kličeta. Vsi drugi njegovo ime spačimo v "Andri" al nekaj takega. In takih imen, ki jim naš naglas ni ravno naklonjen, je še mnogo.
Sem zahtevna? V bistvu se mi zdijo moji "pogoji" čisto upravičeni, sploh če se spomnim kaj so starši v zadnjih letih z imeni delali svojim otrokom! Od čisto tujih imen, ki nikakor ne pašejo v naše okolje, do takih, da ne veš kdo se iz koga dela norca. Ne mislim naštevat, ker res nočem koga užalit, moda pa se hvalabogu spreminja.
Ne oziram se dosti na to, kaj si bojo o izbranem imenu mislili sorodniki in prijatelji. Itak se potem vsakega imena navadijo. Bi pa rada, da otrok zaradi svojega imena nebi trpel zbadljivk v vrtcu in šoli, saj znajo biti sovrstniki zelo kruti glede tega.
Torej...kakšne ideje? :)