Žalujem za japonkami

Čisto resno. Za japonkami za na noge, da si ne bo kdo kaj narobe razlagal. Zadnje dni se je bilo treba čisto resno in dokončno posloviti od njih, čeprav sem bila res zelo vztrajna in sem jih nosila do jutranjih 6 stopinj nad nulo! Da slovo ne bo preboleče, jih bom vseeno nosila po stanovanju, ampak samo tiste tavelike, "foote", ki so zelo uporabni že iz varnostnih razlogov, če ne zaradi drugega. Vsi prsti so varno pospravljeni na "veliki nogi". Pred vsemi stopnicami, robovi, vrati...auč.
No skratka: letos so bile japonke v uporabi od maja do sredine septembra. Ni slabo! Ne da se mi zračunat kolk parov nogavic mi ni blo treba oprat in, ojoj, kaj šele sparit. S tem da bi mi jih nekaj zagotovo pojedel pralni stroj...no, ampak to je že druga zgodba. V tem času sem imela v obtoku cca. 8 parov japonk (ja, dobro sem se založila z njimi že sredi naše zime, na Tajskem). Eni trije od njih so med sezono žalostno končali v smetnjaku, ampak vsi so imeli za sabo burno in pestro hodovanje. Naj počivajo v miru!
In seveda prihaja s sezono nogavic tudi sezona jaken, bund, kap, šalov...in to ravno ko se človek navadi hodit napol nag okol. Brez skrbi kaj boš oblekel zjutraj ko bo fino mraz, pa kaj bo za iz službe ko pa morda ne bo tako mraz, pa...pa da ne govorim o tem da so meni vse te zimsko-jesenske stvari trenutno čisto premajhne. Je buhek ratou čisto prevelik. No in zaradi tega smo spet na začetku: kako naj si s tem velikim buhom obuvam nogavice in zavezujem čevlje??? Res pogrešam japonke!