DALMACIJA

Jao kako hitro gre čas! Po vseh obljubah kako da bom bolj vestno "blogala", danes ugotovim, da je od zadnje objave minilo že več kot tri mesece! Ne morem verjet!
Dogaja mi 100/uro. Ampak mi je tako blazno fajn kot mi menda še ni blo...očitno zakonsko življenje in nosečnost odlično vplivata name...haha!

No kakorkoli, ubistvu sem hotela napisat par besed o našem dopustu. Na Hrvaškem. Ja, vem da mi bo kdo kakšno zasolil, češ, toliko imaš za povedat čez Hrvate pa rineš ravno tja. Ja, čist priznam. Ogromno čez Hrvate. Oziroma čez njihove in naše trapaste politike, ki kuhajo take župe, da se potem državljani čudno gledamo med seboj... No ampak mi nismo bili samo na Hrvaškem, bili smo v DALMACIJI! Prvič. In sem čisto navdušena nad vsem. V prvi vrsti nad ljudmi, ki so totalno prijazni (ni primerjave z Istrijani!), pa nad morjem, ki je res kristalno čisto, pa nad starimi mestnimi jedri, katerih smo obredli kar nekaj, pa seveda nad večernim vzdušjem in dalmatinsko glasbo, ki smo jo imeli dvakrat priliko poslušat v izvedbi pravih dalmatinskih klap. Ko zapojejo v živo mi grejo kar kocine po konci...za obujanje spominov pa je dobro tudi tole:



Odpravili smo se v sredo, 23. julija, že navsezgodaj zjutraj. S Trajektom že s Police hehe...brez vsake rezervacije in obveznosti. Jaz, Tom, Andrej in Urša. No in še en slepi potnik. Ker smo imeli s seboj profesionalnega šoferja in mu vse kar je na relaciji pod 400 km pomeni "čisto blizu", smo se iz prvotne namere, da se bomo ustavili nekje v okolici Zadra, kmalu znašli v bližini Splita. Kar ob cesti smo našli prijaznega gospoda ki je ponujal apartma (za 50 eur/noč, ugodno!), si ogledali zadevico in se nahitro odločili da ostanemo tam, v Marini.
Dneve smo prelenarili predvem na plaži, na ležalniku, v senčki z dobro knjigo...ah! Med dopustom sem prebrala kar dve orng bukvi, za konec sem se lotila celo Davinčijeve šifre! Žal sem naredila napako in najprej gledala film, kjer mi ni bilo nič jasno, zato sem si mislila da je tudi knjiga eno isto sranje, pa sem prav pozitivno presenečena nad njo. Jo imam še v obdelavi...
No pa nazaj k dopustu: torej, podnevi na plaži (vsi razen Andreja, ki se mu zdi bolj posrečeno ležat v apartmaju-kdo bi razumel današnjo mladino!), večere pa smo preživeli v treh krasnih mestih: Split, Primošten in Trogir (malo manj krasen...). Vse smo seveda tudi fotografsko zabeležili, vendar je mojemu vrlemu soprogu, ki je večino dopusta posvetil preučevanju svojega novega fotoaparata , uspelo v eni potezi izbrisati ves material! To se je zgodilo nekje napolovici dopusta, tako da smo potem še vseeno poskušali nadoknaditi izgubljeno, rezultate pa vam pokažem v naslednjem postu...prej kot čez tri mesece. Obljubim!